Categories
Opti.Space Demo & Testing

Mercury

Mercury is the smallest and innermost planet in the Solar System. Its orbit around the Sun takes 87.97 days, the shortest of all the planets in the Solar System. It is named after the Greek god Hermes (Ερμής), translated into Latin Mercurius Mercury, god of commerce, messenger of the gods, mediator between gods and mortals.

Like Venus, Mercury orbits the Sun within Earth’s orbit as an inferior planet, and its apparent distance from the Sun as viewed from Earth never exceeds 28°. This proximity to the Sun means the planet can only be seen near the western horizon after sunset or eastern horizon before sunrise, usually in twilight. At this time, it may appear as a bright star-like object, but is often far more difficult to observe than Venus. The planet telescopically displays the complete range of phases, similar to Venus and the Moon, as it moves in its inner orbit relative to Earth, which recurs over its synodic period of approximately 116 days.

Mercury rotates in a way that is unique in the Solar System. It is tidally locked with the Sun in a 3:2 spin–orbit resonance,[16] meaning that relative to the fixed stars, it rotates on its axis exactly three times for every two revolutions it makes around the Sun.[a][17] As seen from the Sun, in a frame of reference that rotates with the orbital motion, it appears to rotate only once every two Mercurian years. An observer on Mercury would therefore see only one day every two Mercurian years.

Mercury’s axis has the smallest tilt of any of the Solar System’s planets (about ​130 degree). Its orbital eccentricity is the largest of all known planets in the Solar System;[b] at perihelion, Mercury’s distance from the Sun is only about two-thirds (or 66%) of its distance at aphelion. Mercury’s surface appears heavily cratered and is similar in appearance to the Moon‘s, indicating that it has been geologically inactive for billions of years. Having almost no atmosphere to retain heat, it has surface temperatures that vary diurnally more than on any other planet in the Solar System, ranging from 100 K (−173 °C; −280 °F) at night to 700 K (427 °C; 800 °F) during the day across the equatorial regions.[18] The polar regions are constantly below 180 K (−93 °C; −136 °F). The planet has no known natural satellites.

Two spacecraft have visited Mercury: Mariner 10 flew by in 1974 and 1975; and MESSENGER, launched in 2004, orbited Mercury over 4,000 times in four years before exhausting its fuel and crashing into the planet’s surface on April 30, 2015.The BepiColombo spacecraft is planned to arrive at Mercury in 2025.

Categories
Opti.Space Demo & Testing

Planeti


Izraz planet je starodaven in je povezan z zgodovino, astrologijo, znanostjo, mitologijo in religijo. Poleg same Zemlje je s prostim očesom pogosto vidnih tudi pet planetov v Osončju. Mnoge zgodnje kulture so jih imele za božanske ali kot odposlance božanstev. Z napredovanjem znanstvenih spoznanj se je človeško dojemanje planetov spremenilo in vključilo številne različne predmete. Leta 2006 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) uradno sprejela resolucijo, ki opredeljuje planete v Osončju. Ta opredelitev je sporna, ker izključuje številne predmete planetarne mase glede na to, kje ali kaj krožijo. Čeprav osem planetarnih teles, odkritih pred letom 1950, po sedanji definiciji ostajajo “planeti”, nekatera nebesna telesa, kot so Ceres, Pallas, Junona in Vesta (vsaka je objekt v pasu sončnih asteroidov) in Pluton (prva transneptunska predmet odkrit), ki jih je znanstvena skupnost nekoč štela za planete, po sedanji definiciji planeta niso več videti kot planeti.

Categories
Opti.Space Demo & Testing

Mačke so smešne

Ovo je najnoviji post

Categories
Opti.Space Demo & Testing

Only english

this is a test post

Categories
Opti.Space Demo & Testing

Dodana nova objava

Naključna nova objava, dodana za namene testiranja

Categories
Opti.Space Demo & Testing

Lorem Ipsum – SLO

Kaj je Lorem Ipsum?

Lorem Ipsum je slepi tekst, ki se uporablja pri razvoju tipografij in pri pripravi za tisk. Lorem Ipsum je v uporabi že več kot petsto let saj je to kombinacijo znakov neznani tiskar združil v vzorčno knjigo že v začetku 16. stoletja. To besedilo pa ni zgolj preživelo pet stoletij, temveč se je z malenkostnimi spremembami uspešno uveljavilo tudi v elektronskem namiznem založništvu. Na priljubljenosti je Lorem Ipsum pridobil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na trg lansirali Letraset folije z Lorem Ipsum odstavki. V zadnjem času se Lorem Ipsum pojavlja tudi v priljubljenih programih za namizno založništvo kot je na primer Aldus PageMaker.

Zakaj ga uporabljamo?

Dokazano je, da razumljiva vsebina, med pregledovanjem oblikovne rešitve določene strani, neželeno preusmeri pozornost bralca. Ker ima Lorem Ipsum relativno enakomerno razporeditev znakov uspešno nadomesti začasna vsebinsko pomenska besedila. Veliko namizno založniških programov in spletnih urejevalnikov uporablja Lorem Ipsum kot privzeti slepi tekst. Zato spletno iskanje s ključnimi besedami “lorem ipsum” vrne številne zadetke še nedokončanih spletnih mest. Tekom let so namreč nastale številne različice tega slepega teksta, bodisi nenačrtovano ali namenoma, z različnimi šaljivimi in drugimi vložki.

Od kod prihaja?

V nasprotju z ustaljenim prepričanjem, Lorem Ipsum ni zgolj naključno besedilo. Njegove korenine segajo v dela klasične latinske literature izpred 2000 let. Richard McClintock, profesor latinščine na Hampden-Sydney College v Virginiji, je iz odstavka Lorem Ipsum izbrskal redko uporabljano latinsko besedo, consectetur, in poiskal njen izvor. Ugotovil je, da Lorem Ipsum prihaja iz odlomkov 1.10.32 in 1.10.33. Cicerovega dela “de Finibus Bonorum et Malorum” (Skrajnosti dobrega in zla), napisanega leta 45 pr.n.št. To delo razpravlja o teoriji etike in je bilo izredno priljubljeno v obdobju renesanse. Prva vrstica Lorem Ipsuma, “Lorem ispum dolor sit amet..”, prihaja iz odlomka 1.10.32.

Izvirni odlomek Lorem Ipsuma, ki je v rabi od 16. stoletja naprej, je predstavljen v nadaljevanju te strani. Tudi odlomka 1.10.32 in 1.10.33 iz Cicerovega dela “de Finibus Bonorum et Malorum” sta dobesedno prenesena iz originala in opremljena z angleškim prevodom H. Rackhama iz leta 1914.